Včasih enostavno pride dan, ko pustim rolete spuščene do opoldneva, ker potrebujem podaljšani spanec. Včeraj je imela prijateljica praznovanje rojstnega dneva in namesto ob polnoči, sem domov prispela ob treh zjutraj. Takšni zamiki mi niso ravno v navadi, ampak se sem in tja zgodijo. Na srečo je danes nedelja in sem se lahko vseeno tudi iz peta na soboto naspala. Če bi bila danes sobota, bi verjetno bila rolete, spuščene do večera, in jaz bi brez slabe vesti spala.
Slaba vest bi verjetno trajala le do nedelje zjutraj, ko bo ugotovila, da sem zelo lep sončen dan dobesedno izpustila, medtem ko bi lahko delala mnogo drugih zanimivih stvari. Verjetno bi bila kje na sprehodu ali pa na kavicah, ker iskreno nisem za kaj več primerna zadnje dni. Pred kratkim se zbolela in od takrat naprej bi še vedno najraje večino časa le spala ali pa se prestavljala iz enega stola na drug. Na srečo se stanje vsaj malo izboljšuje, predvsem pa zelo počasi. Če bo vse po sreči, bom čez en mesec ponovno popolnoma okrevala.
Ko je bila ura malce čez dvanajsto, sem se vendarle odločila, da rolete dvignem in začnem dan. Na telefonu me je čakalo nešteto sporočil, ki se mi jih ni dalo odgovoriti. Najprej sem uredila sebe in se odločila, kaj bom počela danes. Ko sem sedela na sedežni garnituri pripravljena, da še kaj koristnega naredim, sem imela komaj pet ur časa še, da ujamem sončen dan. Sončni zahodi, se začenjajo vedno bolj zgodaj in kmalu bo noč tako zgodaj, da če se ne bom zbudila ob sedmih zjutraj, ne bom imela nič od dneva. Vsaj rolete takrat ne bom prepogosto zastirala, ker mi bo bolj pomembna svetloba kakor pa to, da sem naspana, pa tudi, če spim do dvanajste ure. Od pomladi do zgodnje jeseni so rolete zagotovo bolj aktualne čez dan kakor pozimi.
…
