Zadnje čase je toliko govor o tem, kaj je sladkorna bolezen in kaj ni ter kako se lahko s to boleznijo živi. En pravijo, da nimajo težav, spet drugi komaj opravijo svoje delo. Kaj je res in kaj ni, pa ne morem povedati iz prave roke, ker tega nimam in nimam nikakršnih izkušenj s tem. Moj oče pravi, da sladkorna bolezen ni nekaj težkega. Ampak pri njem ni sladkorna bolezen tako huda. Sem pa spoznala ljudi, ki imajo zelo veliko ovir v življenju zaradi tega.
Lansko leto sem spoznala nekoga, ki je imel prekomerno težo zardi tega, velikokrat se mu je vrtelo v glavi in menda se je pri njemu najprej razvila, sladkorna bolezen, potem pa še vrsto drugih bolezni. Prav žal mi je bilo zanj, ker je deloval zelo prijetna oseba. Ampak žal tudi takšne doleti nesrečna usoda. Moj oče na srečo nima večjih težav, kar je zelo dobro in upam, da se mu ne bo poslabšalo. Sicer če se mu do sedaj ni se mu verjetno tudi ne bo. Mislim, da ima to bolezen že najmanj dvajset let, pa je bolj ali manj na podobni točki. Še dobro, ker ima vrsto drugih težav in mu težja oblika, ki jo ima sladkorna bolezen res, ne bi delala dobro.
Vem, da si mora moj oče vsak dan izmeriti sladkor v krvi, in da do sedaj še nikoli ni bilo večjih odstopanj, kar je res dobro. Na prehrano malce pazi, ampak zopet ne tako zelo, kot sem najprej mislila, da bo mogel. Tudi sladkarije ima velikokrat zelo rad. Ima obdobja, ko jih večkrat je in podobna, ko ji manjkrat. Trenutno mi bolj odgovarjajo slane stvari, da ko, da nima težav s tem. Nikoli se mu pa še ni zgodilo, da bi se mu zaradi sladkarij sladkorna bolezen poslabšala in bi moral imeti bolj intenzivno zdravljenje.